Slovenija bo za nabavo in posodobitev vojaške opreme v prihodnjih petih letih namenila približno milijardo evrov, je v pogovoru za Novice Svet24 (4.3.2023) povedal obrambni minister Marjan Šarec. Slovenski obrambni proračun se bo višal in naj bi do leta 2030 dosegel dva odstotka BDP. Kot pravi, sedaj potekajo nabave bojnih in službenih uniform, komunikacijsko-informacijske opreme za Slovensko vojsko, terenskih medicinskih reševalnih vozil, artilerijskega in minometnega streliva, protioklepnega raketnega orožja. Seveda pa to ni vse. Poteka tudi nabava letala za gašenje požarov iz zraka, nadgradnja helikopterjev Cougar, posodobitev vojaške ladje Triglav, rekonstrukcija 12 objektov v vojašnicah in izgradnja infrastrukture za novo oborožitev, izgradnja in posodobitev vojaških strelišč, izgradnja rezervoarjev letalskega goriva in prečrpavališča na lokaciji Celje ter več kot 30 raziskovalno razvojnih projektov za krepitev nacionalne obrambe. Predvideva se tudi nabava osemkolesnikov, lahkih terenskih vozil, samovoznih havbic, helikopterjev …, po besedah obrambnega ministra pa je nujna še posodobitev protizračne obrambe pa tudi vlaganja v raziskave in razvoj, ki bodo pripomogla, da se bo začel zmanjševati zaostanek za razvitimi državami.
Vse to naj bi bilo krepitev nacionalne obrambe. Če gledamo vojaško, ali se lahko Slovenija obrani, če jo napade kakšna država? Malo verjetno! Zagotovo pa bi umrlo mnogo ljudi, uničeni pa bi bili mnogi deli dežele, če bi se Slovenija zoperstavila napadalcu. Treba je samo pogledati Ukrajino in vidi se, kam vodi pravica države do obrambe. Ne branijo se ljudje in njihovi domovi, temveč institucije države, predvsem tiste, ki so hlapčevske do nasilnih centrov moči, npr. orožarske industrije in z njo povezane politike. Vojaška obramba bi bila smrt in nasilje, torej propada marsikoga in marsičesa. Zato je oboroževanje velika norost in gre na škodo ljudi in narave. In to ne samo v vojnem času, temveč tudi v miru. Seveda pa je blagodejno za demonske centre moči. Denar se porablja za nakup orožja, sredstev za uničevanje in ubijanje, namesto da bi se uporabil za pozitivni razvoj družbe. Namesto da bi šel denar za socialno državo, kar je nekaj pozitivnega, gre za uničevanje. Kaj vse bi lahko Slovenija naredila z milijardo evrov, ki naj jih bi v naslednjih letih investirala v demonska sredstva? Revščina raste, ne samo v Sloveniji, temveč še drugje, države pa vedno več investirajo uničevalne in morilske sisteme. Kam to vodi? V vedno večje krize, v vedno več nasilja in seveda vojne, kajti sredstva za ubijanje in uničevanje oz. energije, ki so za njimi, težijo k realizaciji – torej vojni ali drugemu nasilju.
Ministri so prisegli, da bodo z vsemi svojimi močmi delovali za blaginjo Slovenije. To je prisegel tudi obrambni minister Marjan Šarec. Ali se res z vsemi močmi bori za blaginjo Slovenije, če podpira vojsko in nabave orožja, ki seveda niso del blaginje Slovenije, temveč del »blaginje« tujih vojaško-orožarskih lobijev in njim hlapčevsko podrejenih politik?