Dober analitik se bo vprašal, kako je mogoče, da Bog enkrat pravi Ne ubijaj!, drugič pa zahteva uničenje celih mest in pomor vseh prebivalcev. Ali se Bog spreminja? Če je Bog ljubezen, kar uči celo sama cerkev, je jasno, da je Bog lahko rekel samo Ne ubijaj. Ker je Bog večna ljubezen, je tudi jasno, da ni spremenil svoje zapovedi Ne ubijaj! v ubijaj, saj bi ravnal proti samemu sebi. Sicer pa tudi v bibliji piše: »Da, jaz, GOSPOD, se ne spreminjam …« (Mal 3,6) Zato je edini logičen odgovor, da je vse tisto, kar se pripisuje Bogu v smislu pozivanja k vojnam, ubijanju, mučenju in uničevanju, ponarejeno. Duhovščina je vse to pripisala Bogu, da bi s tem opravičila svoje zločine. Dokazano je, da je biblija na mnogih delih ponarejena.[1] To je priznal tudi Hieronim, ki je kot pisec Vulgate sam popravil biblijska besedila na približno 3.500 mestih.
»Zapoved Ne ubijaj! je zavezujoča tudi za nas, ki delamo med vojaki, ki se usposabljajo tudi za to možnost. Vendar »pooblastilo za uporabo sile« izda država, ne cerkev in ne religija,« pravi vojaški vikar katoliški duhovnik Plut.[2] Ali ne gre za veliko sprenevedanje? Katoliška cerkev se skriva za državo in svojo udeležbo oz. odgovornost za ubijanje v vojni prelaga na državo. Če katoliška cerkev ne bi podpirala vojn in ubijanja ljudi, ne bi imela vojaških kuratov, temveč bi v prostovoljnih oz. poklicnih vojskah pozivala vojake, da ne gredo v vojsko, v naborniških vojskah pa bi vsem ljudem svetovala, od katolikov pa zahtevala, da izkoristijo ugovor vesti, ki ga priznavajo demokratične države. Tam, kjer ni mogoč ugovor vesti, pa bi svoje člane opozorila na njihovo dolžnost, ki izhaja iz cerkvenega nauka in sicer, da je potrebno Boga bolj poslušati kot ljudi.[3] Torej prednost ima zapoved Ne ubijaj! pred ubijaj! Obstoj katoliških vojaških kuratov je jasen dokaz, da cerkev podpira zapoved ubijaj! in da sistemsko deluje proti zapovedi Ne ubijaj! ter s tem proti Bogu.
»Osvoboditev v duhu evangelija je nezdružljiva s sovraštvom do sovražnika kot osebe, ne pa s sovraštvom do zlega, ki ga stori sovražnik,« piše v katoliškem katekizmu.[4] Osvoboditev v duhu evangelija je torej združljiva s sovraštvom do zlega, ki ga stori sovražnik. Treba je torej sovražiti zlo, ki ga stori sovražnik. In kako se odpravi zlo, ki ga stori oz. dela sovražnik? Katoliška cerkev to stori tako, da v skrajni fazi odstrani nosilca tega zla. Torej sovraži sovražnika kot osebo in ne samo kot nosilca zla. Ali ni Jezus rekel: ljubite svoje sovražnike!
____________________
[1] Več o tem v knjigi Resnica in cerkev se izključujeta!
[2] Delo, 24.6.2013.
[3] Katekizem katoliške Cerkve, str. 563.
[4] Katekizem katoliške Cerkve, str. 492.