Naloge katoliških kuratov v slovenski vojski so jasne in znane. Kot katoliški kleriki so dolžni vedno in povsod širiti in braniti katoliško vero. Katoliško vero so dolžni torej širiti in braniti tudi kot uslužbenci slovenske države. Imajo pomembno vlogo v novi evangelizaciji sveta, ki jo vodi katoliška cerkev. Še posebej je za cerkev pomembno, da so kurati del vojske, ki osvaja nova področja, kot je npr. Afganistan ali Irak, kjer domujejo druge religije. Kurati so tako tudi misijonarji, ki delujejo preko civilnih vojsk in to seveda na stroške civilnih držav.
Imajo pa še eno zelo posebno nalogo, ki je očem skrita. Skrbijo za to, da vojakom utišajo vest, ki se prebudi, ko mora človek ubijati. Vest namreč mnoge opozarja, da ubijanje ni naravno, da to ni del njihovega življenja, opozarja pa ga tudi na zapoved Ne ubijaj! Naloga kuratov je, da z besedami, ki naj bi izvirale od Boga, prepričajo vojake, da je ubijanje v vojni od Boga dovoljeno. Vojakom »morajo« vcepiti v zavest, da je ubijanje v pravični vojni od Boga dovoljeno in zato ni greh ter tudi ne kršitev Božje zapovedi Ne ubijaj!. Za to uporabljajo ponarejeno biblijo. To je bistvo duhovne oskrbe. Gre torej za to, da se pripravi ljudi na nekaj, kar je proti življenju, na nekaj, kar je proti Bogu. Kurati v bistvu ubijajo božansko v vojaku!
Omenjena naloga je dobrodošla tudi državi, saj se njej ni potrebno ukvarjati z moralno–etičnimi dilemami, ki jih imajo vojaki v zvezi z ubijanjem in uničevanjem. To je bolj ali manj prepustila cerkvi. Gre za izjemno škodljivo sprego cerkve in države, ki za sabo pušča potoke krvi in milijone mrtvih ali poškodovanih. In tudi porušena mesta ter dežele. Gre za zločin proti človečnosti in vsekakor proti Bogu Stvaritelju, ki je jasno rekel Ne ubijaj! Ni rekel: v pravični vojni lahko ubijaš, sicer ne.
Kurati, ki bi glede na Božjo zapoved Ne ubijaj! morali opozarjati vojake, da naj ne ubijajo in da naj koristijo ugovor vesti in zapustijo vojsko, ravnajo ravno nasprotno. Ubijanje v vojni prikazujejo kot božjo voljo. Vprašanje je, ali ni to demonsko − bistvena lastnost demonskega je namreč ravno ubijanje.
»Že sama prisotnost kuratov na krajih množičnih pobojev na Poljskem, v Jugoslaviji, Grčiji, Belorusiji in Ukrajini je nemškim vojakom vzbujala udoben vtis, da so kljub krvavim rokam povezani s častitljivo versko tradicijo,« pravi Doris Bergen, specialistka za vprašanja nemških kuratov.[1] To pove marsikaj.
»Vojaški kaplan spodbuja vojake, da ‘tudi v najbolj zapletenih in težkih situacijah’ ne bi izgubili upanja,« pravi vojaški vikar Plut.[2] Upanje v kaj? V življenje, v Boga? Upanje, da ne bodo končali v peklu, če bodo v vojni ubijali in uničevali? Namesto, da bi jim povedali resnico, torej, da je ubijanje v nasprotju z Božjo voljo in kršitev zapovedi Ne ubijaj! ter ravnanje v nasprotju z naukom Jezusa iz Nazareta, jim govorijo o nekem upanju! Ali ni to satansko!
________________
[1] Priloga Dnevnika Objektiv, 5.12.2009.
[2] Za pravice človeka, str. 263.