Po podatkih Stockholmskega mednarodnega mirovnega raziskovalnega inštituta (Sipri) so vojaški izdatki v letu 2021 prvič presegli 2.000 milijard dolarjev. Skupni svetovni vojaški izdatki so se leta 2021 realno povečali za 0,7 odstotka in dosegli 2.113 milijard dolarjev. Pet največjih porabnikov v letu 2021 so bile ZDA, Kitajska, Indija, Združeno kraljestvo in Rusija, ki skupaj predstavljajo 62 odstotkov vse porabe. Vojaški izdatki se že sedem let povečujejo, to se je zgodilo tudi med pandemijo Covid-19, ko so vojaški izdatki za tisti čas dosegli rekordno raven. Vojaški izdatki ZDA so leta 2021 znašali neverjetnih 801 milijarde dolarjev. Rusija je leta 2021 povečala svoje vojaške izdatke za 2,9 odstotka na 65,9 milijarde dolarjev. Zanimivo je, da so se vojaški izdatki Ukrajine v letu 2021 zmanjšali na 5,9 milijarde dolarjev, vendar so še vedno predstavljali 3,2 odstotka BDP te države. Kitajska, druga največja vojaška na svetu, je za svojo vojsko leta 2021 namenila približno 293 milijard dolarjev, kar je 4,7-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2020. Kitajski vojaški izdatki se povečujejo že 27 zaporednih let. Indijska vojaška poraba v višini 76,6 milijarde dolarjev je bila tretja največja na svetu. Japonska je leta 2021 za vojsko porabila 54,1 milijarde dolarjev, Avstralija pa 31,8 milijarde dolarjev. Iranski vojaški proračun je to leto znašal 24,6 milijarde dolarjev. Nigerija je leta 2021 povečala svoje vojaške izdatke za 56 odstotkov in dosegla 4,5 milijarde dolarjev, Katar pa je za vojsko porabil 11,6 milijarde dolarjev, s čimer je bil peti največji porabnik na Bližnjem vzhodu. Nemčija je leta 2021 za vojsko namenila 56,0 milijarde dolarjev oziroma 1,3 odstotka svojega BDP.
Vojaški izdatki nekaterih držav za leto 2021
| Država | Znesek v milijardah dolarjev |
| ZDA | 801,0 |
| Kitajska | 293,0 |
| Indija | 76,6 |
| Rusija | 65,9 |
| Nemčija | 56,0 |
| Japonska | 54,1 |
| Avstralija | 31,8 |
| Iran | 24,6 |
| Katar | 11,6 |
Več kot 2.000 milijard dolarjev je svet porabil za uničevanje ljudi, živali in drugih delov narave in s tem celotne družbe. Namesto, da bi ta denar šel za blaginjo ljudi, se je porabil ravno nasprotno – za poglabljanje in ustvarjanje revščine. V čigavo korist delata svetovna in nacionalna politika? V korist ljudi ali koga drugega?