Vojska uničuje okolje in naravo

Vojske tega sveta so velik onesnaževalec okolja in narave. Večja kot je vojska, večji onesnaževalec je. Ne samo v miru, temveč še posebej v vojni. Poleg vojske je zelo velik onesnaževalec tudi industrijski kompleks, ki proizvaja orožje. Vojska ima status »svete krave« in je zato praktično nedotakljiva glede zmanjševanja oz. odprave onesnaževanja okolja in narave. Ogljični odtis vojaško-industrijskega kompleksa je zelo velik. Mednarodne podnebne konference od vojsk sploh ne zahtevajo omejitev izpustov škodljivih toplogrednih plinov, kot to velja za nekatere druge sektorje, niti jim ni potrebno poročati o tem onesnaževanju. To se je začelo že s Kjotsko pogodbo leta 1997. Vojske lahko uničujejo podnebje, kakor želijo. Nekateri menijo, da je vojaško-industrijski kompleks največji onesnaževalec okolja na svetu.

Škoda, ki jo vojske povzročajo okolju, je nepredstavljiva. Na ameriški univerzi Brown so izračunali, da je samo t. i. vojna proti terorizmu ZDA doslej požrla debelih 8000 milijard dolarjev in zahtevala skoraj milijon življenj, v kar pa sploh ni všteta škoda, ki je bila povzročena okolju in naravi. Vojaški posegi z bombardiranjem, uporabo strupenih kemičnih snovi in vojaških vozil, letal in ladij in drugimi vojaškimi dejanji namreč izjemno spreminjajo okolje in naravo ter zastrupljajo ozračje. Uničena so polja, nepredstavljivo število večjih in manjših živali, celi ekosistemi, gozdovi, reke, infrastruktura in še mnogo drugega.

Kot že navedeno, večja kot je vojska, več je onesnaževanja. V tem pogledu vsekakor napadalni vojaški pakt Nato, v katerem seveda prednjači ameriška vojska. Ta je eden največjih onesnaževalcev na svetu. Od leta 2001 je ameriška vojska izpustila vsaj 1,2 milijarde ton toplogrednih plinov, kar je enako letnim emisijam 257 milijonov avtomobilov na cesti. Ameriško obrambno ministrstvo je največji institucionalni porabnik nafte (17 milijard dolarjev na leto) na. Po eni od ocen je ameriška vojska samo v enem mesecu leta 2008 v Iraku porabila 1,2 milijona sodov nafte. Po eni od vojaških ocen iz leta 2003 naj bi dve tretjini goriva ameriške vojske porabila vozila, ki so gorivo dostavljala na bojišče. Ameriška vojska pa ne onesnažuje samo doma, temveč tudi na tujem. ZDA ima kar 800 vojaških oporišč v 80 državah po svetu. Onesnaževanje okolja je v teh državah s strani ZDA zelo veliko.

Za okolje in naravo je zelo uničevalna tudi jedrska energija. ZDA in Sovjetska zveza sta med letoma 1945 in 1957 izvedli vsaj 423 jedrskih poskusov v atmosferi in 1400 podzemnih poskusov med letoma 1957 in 1989. Škoda zaradi sevanja ni znana. Raziskava iz leta 2009 je pokazala, da so kitajski jedrski poskusi med letoma 1964 in 1996 neposredno ubili več ljudi kot jedrski poskusi katere koli druge države. Japonski fizik Jun Takada je izračunal, da je bilo padavinam izpostavljenih do 1,48 milijona ljudi, od katerih jih je 190 000 morda umrlo zaradi bolezni, povezanih s sevanjem iz teh kitajskih poskusov. V ameriških zveznih država Nevada, Utah in Arizona je zaradi jedrskih testiranj v petdesetih letih prejšnjega stoletja zaradi raka umrlo na tisoče ljudi. Odvrženi jedrski bombi na Japonskem leta 1945 sta za sabo, poleg več 100 000 mrtvih ljudi in milijone mrtvih živali, nepredstavljivo uničili tudi okolje.

Veliko uničevanje okolja in narave je bilo med prvo svetovno vojno, kjer je bila narava poleg drugega uničena tudi z okopi in strupenim plinom. Seveda se je dogajalo onesnaževanje narave tudi pred tem, vendar v manjšem obsegu, saj takrat ni bilo na voljo toliko uničevalnih sredstev.

V drugi svetovni vojni so klasične bombe, granate … uničile mnoga mesta in vasi, kmetije in namakalne sisteme, ekosisteme ter povzročile več 10 milijonov beguncev in razseljenih ljudi. Ameriško bombardiranje Vietnama, Laosa in Kambodže je povzročilo 17 milijonov beguncev in uničeno naravo. Med letoma 1944 in 1970 je ameriška vojska v Atlantski in Tihi ocean odvrgla ogromne količine kemičnega orožja. Leta 1943 so nemške bombe potopile ameriško ladjo v Bariju v Italiji, ki je skrivaj prevažala milijon kilogramov gorčičnega plina. Številni ameriški mornarji so umrli zaradi strupa. Ladja naj bi še stoletja izpuščala plin v morje. Med drugo svetovno vojno je bilo potopljenih stotine vojaških in civilnih ladij, vključno s tankerji z gorivom, ki ležijo na dnu morja.

Med letoma 1965 in 1971 so Združene države razvile nove načine za uničevanje rastlin, živali in ljudi, s herbicidi so namreč poškropile 14 % južno vietnamskih gozdov, požgale kmetijska zemljišča in streljale živino. Eden najhujših kemičnih herbicidov, Agent Orange, še vedno ogroža zdravje Vietnamcev, povzročil pa je približno pol milijona prirojenih napak. Med zalivsko vojno je Irak v Perzijski zaliv izpustil 10 milijonov galon nafte in zažgal 732 naftnih vrtin, kar je povzročilo veliko škodo prostoživečim živalim in zastrupilo podtalnico z razlitjem nafte. V vojnah v Jugoslaviji in Iraku so Združene države Amerike za seboj pustile osiromašeni uran. Vojne v Angoli so med letoma 1975 in 1991 uničile 90 % prostoživečih živali. Med državljansko vojno na Šrilanki je bilo posekanih pet milijonov dreves.

Podobno je tudi v Sloveniji. Čeprav je slovenska vojska majhna, pa kljub temu močno onesnažuje okolje in naravo, še posebej med vojaškimi vajami. Veliko onesnaževanje se dogaja na vojaškem poligonu Poček pri Postojni, kjer potekajo tudi mednarodne vojaške vaje.

Vojna je zlo!

Generalni sekretar ZN-a Antonio Guterres je konec aprila 2022 obiskal Ukrajino in vojno označil za zlo in absurdno.

Vojna je čisto zlo!

Vojna je čisto zlo in stroj za mletje človeškega mesa. (Hrvaški pisatelj in novinar Hrvoje Ivančić)

Stara laž

Vsak ambiciozen bodoči imperij v tujini razglaša, da osvaja svet, da bi mu prinesel mir, varnost in svobodo, ter da žrtvuje svoje sinove le za najbolj plemenite in humanitarne namene. To je stara laž, a generacije ji še vedno verjamejo. (Henry D. Thoreau, ameriški esejist, pisatelj, politični aktivist, okoljevarstvenik in filozof)

Gregor Jazbec, vojaški psiholog

- General Eisenhower je vojno opisal kot čas, v katerem se pobijajo ljudje, ki se med seboj ne poznajo, na ukaz tistih, ki se med seboj dobro poznajo, a se pustijo pri miru. Bo držalo.
- Orožje ni na svetu zaradi estetskih vzgibov, ampak je narejeno zato, da trga, seka, razstreljuje in zažiga drugo človeško bitje. In tako je videti boj. Mesarija.
- Avanturizem in "možatost" z leti vojaščine upada, vse bolj postaja impregniran z občutkom, da je v stroju, ki mu za človeka ni veliko mar.
- Javnost ve o vojni toliko in isto, kar jim dozirajo mediji. Ti jim jo predstavljajo shizofreno – po eni strani jo glorificirajo in romantizirajo v obliki bojevniških filmov, po drugi strani - vendar veliko redkeje - predstavljajo njeno grozljivost.
(Vir: Pravi obraz vojne: Privlačen oder, za zaveso pa mesoreznica)