Cerkvena pravila za vojno

Katoliška, pa ne samo od te verske skupnosti, pravila za vojno izhajajo iz stare zaveze in so zelo kruta. V knjigah stare zaveze npr. piše:
● GOSPOD je govoril Mojzesu in rekel: »Napadajte Midjánce in jih bijte! Kajti sovražno so ravnali z vami, ko so vas z zvijačo zapeljali v zadevi Báal Peórja in svoje sestre Kozbí, hčere midjánskega kneza, ki je bila ubita na dan nadloge zaradi Peórja.« (4 Mz 25,16­19)
● S krvjo upijanim svoje puščice in moj meč bo jedel meso: s krvjo pobitih in ujetih, z dolgolasimi glavami sovražnika. (5 Mz 32,42)
● Ko se približaš mestu, da bi ga napadel, mu najprej ponudi mir! Če ti odgovori miroljubno in se ti odpre, naj ti bo vse ljudstvo, ki se najde v njem, dolžno opravljati tlako in ti služiti. Če pa ne sklene miru s teboj, ampak se hoče bojevati, ga oblegaj! Ko ti ga GOSPOD, tvoj Bog, da v roke, pobij vse moške v njem z ostrino meča! Le ženske, otroke, živino in vse, kar je v mestu, ves plen v njem zapleni zase in uživaj plen svojih sovražnikov, ki ti ga da GOSPOD, tvoj Bog! Tako stôri z vsemi mesti, ki so zelo daleč od tebe in niso izmed mest tehle narodov! Toda v mestih teh ljudstev, ki ti jih GOSPOD, tvoj Bog, daje kot dedno posest, ne puščaj pri življenju ničesar, kar diha, temveč z zakletvijo popolnoma pokončaj Hetejce, Amoréjce, Kánaance, Perizéjce, Hivéjce in Jebusejce, kakor ti je zapovedal GOSPOD, tvoj Bog, da vas ne naučijo počenjati vseh gnusob, ki so jih počenjali svojim bogovom, da se ne pregrešite proti GOSPODU, svojemu Bogu! (5 Mz 20,10­18)
● GOSPOD je go voril Mojzesu in rekel: »Maščuj se Midjáncem za Izraelove sinove! Potem boš pridružen svojim ljudem.« Nato je Mojzes govoril ljudstvu in rekel: »Oborožite izmed sebe može za vojsko! Naj gredo nad Midján, da nad njim opravijo GOSPODOVO maščevanje. Po tisoč iz vsakega Izraelovega rodu jih pošljite v vojno!«… Šli so v vojno zoper Midjánce, kakor je GOSPOD zapovedal Mojzesu, in pobili vse moške. Poleg drugih, ki so jih prebodli, so ubili tudi midjánske kralje: Evíja, Rekema, Curja, Hura in Reba, pet midjánskih kraljev. Tudi Bileáma, Beórjevega sina, so ubili z mečem. Izraelovi sinovi so odpeljali midjánske žene in njihove otroke kot ujetnike in vzeli kot plen vso njihovo živino in vse črede in vse imetje. Vsa mesta, kjer so prebivali, in vsa šotorišča so požgali z ognjem. In vzeli so, kar so uropali, in ves plen, ljudi in živino, in pripeljali k Mojzesu in duhovniku Eleazarju in skupnosti Izraelovih sinov ujetnike in plen in vse, kar so uropali, v tabor na Moábskih planjavah ob Jordanu pri Jerihi … Zdaj torej pobijte vse otroke moškega spola; prav tako ubijte vsako žensko, ki je že spoznala moža in ležala z moškim! (4 Mz 31,1­17)

Vse to je po nauku katoliške cerkve božja beseda in to morajo katoliki tudi sedaj vedno in povsod uresničevati, kajti biblija je v tem pogledu jasna: »Vso besedo, ki vam jo zapovedujem, vestno izpolnjujte; ničesar ji ne dodajaj in ničesar ji ne odvzemaj!« (5 Mz 13,1) Gre za cerkvena navodila za ubijanje. Kako lahko neka organizacija s tako zločinskim naukom sploh obstaja v demokratični družbi? Kako lahko nekdo v 21. stoletju nekaznovano poziva na ubijanje? In trdi, da spoštuje človekove pravice! Pa še poseben položaj zahteva in financiranje iz davkoplačevalske malhe!

Papež Janez Pavel II. v nagovoru vojakom in policistom: »Kdo more bolje kot vi, predragi vojaki in policisti, fantje in dekleta, pričevati o nasilju in razkrojevalnih silah zla, ki so navzoče v svetu? Vsak dan se borite zoper njih, saj ste poklicani braniti šibke, varovati poštene in podpirati miroljubno sožitje med narodi. Vaša vloga je podobna vlogi nočnega stražarja, ki gleda v daljavo, da bi preprečil nevarnost ter vsepovsod utrjeval pravičnost in mir.« In še cerkev v okviru drugega vatikanskega koncila: »Tisti, ki se posvečajo domovini v vojaškem življenju, naj imajo zavest, da služijo varnosti in svobodi narodov in da učinkovito prispevajo k utrjevanju miru, če opravljajo to nalogo v pravem duhu.« Kakšno neverjetno sprenevedanje! Tisti (papež oz. cerkev), ki spodbuja nasilje in ubijanje, govori o varovanju šibkih, poštenih in o miroljubnosti oz. pravičnosti, govori o varnosti in svobodi narodov ter miru. Če se seveda opravlja to v pravem duhu. Kakšen pa je ta duh? Jasno, da gre za duha krvi, kajti to je duh vojne. Kaj ima duh vojne opraviti z Bogom, ki je rekel Ne ubijaj! je jasno. Nič. In kaj ima opraviti z Jezusom iz Nazareta, ki je rekel, kdor prime za meč, bo z mečem pokončan in ljubite svoje sovražnike? Nič. In še enkrat nič – za tiste, ki ne verjamejo.

Ponovno papež Janez Pavel II. Vojakom je tudi rekel: »Sprejmite v svoje srce Kristusa, ki je začetnik in porok pravega miru. On vas bo napolnil s tisto evangeljsko močjo, ki premaga zaslepljujoče skušnjave nasilja.« »Vojna proti vojni je pravična in zakonita vojna«, pravi papež Janez Pavel II. Kaj bi bilo mogoče reči za papeža Janeza Pavla II. Da gre za vojnega papeža? Da gre za brata mračnjaka? Kdo je govoril iz njega? Bog ali bog?
Tisti, ki sprejme v svoje srce Kristusa, ne bo prostovoljno šel v vojsko ali pa bo izkoristil ugovor vesti obvezni vojaški službi, ki ga priznavajo mnoge države, kajti Jezus, Kristus je bil absolutni pacifist, kar je razvidno tudi iz njegovih besed in dejanj in ne podpornik vojske. Očitno je imel papež v mislih nekega drugega kristusa – verjetno tistega iz podzemlja.