Pravila za vojno, ki jih vsebuje biblija, zavezujejo tudi vojaške kurate, ki so v slovenski vojski. Ti so glede na cerkveni nauk dolžni vojakom, predvsem katolikom, pojasniti, kaj cerkev od njih zahteva v vojni in jih naučiti, kako morajo ravnati, če npr. mesto ne želi z njimi skleniti miru. V njem je treba pobiti vse moške, v primeru dedne posesti pa se pobije vse, kar diha. Ali bodo kurati to dejansko res naredili, ni bistveno, bistveno je to, da je to njihova cerkvena dolžnost. Če tega ne bodo storili, lahko zapadejo cerkvenim sankcijam, mogoče celo prekletstvu. Cerkvenim sankcijam pa zapadejo tudi vojaki, ki ne bodo poslušali vojaških duhovnikov. Po bibliji je zanje rezervirana smrtna obsodba, saj piše: »Človek pa, ki bi predrzno ravnal, tako da ne bi poslušal duhovnika, ki tam opravlja službo GOSPODU, tvojemu Bogu ali sodnika, ta človek mora umreti.« (5 Mz 17,12)
Ves ta pouk bo potekal oz. poteka tudi v imenu slovenske države, saj so vojaški kurati državni uslužbenci. Država mora tako preko svojih uslužbencev pozivati na vojna grozodejstva. Država kot hlapec cerkve? Slovenija kot hlapec Vatikana? Ali vojaški kurati pripravljalo ljudi na bratomor?
Zaradi vsega tega bi se Slovenija lahko znašla celo pred Mednarodnim kazenskim sodiščem v Haagu. Jasno je, da so cerkvena vojna pravila protiustavna. So v nasprotju s 17. členom ustave, ki govori, da je človekovo življenje nedotakljivo in še drugimi ustavnimi določbami. Po 1. členu Splošne deklaracije človekovih pravic se vsi ljudje rodijo svobodni in imajo enako dostojanstvo in enake pravice, obdarjeni so z razumom in vestjo in bi morali ravnati drug z drugim kakor bratje. Ta deklaracija zavezuje tudi Slovenijo in s tem vojaški vikariat.
Seveda pa cerkev stoji na stališču, da imajo v Sloveniji cerkvena pravila oz. pozivi za ubijanje prednost pred slovensko ustavo in iz nje izvirajočo nedotakljivostjo človekovega življenja.